“Na seminar sem se prijavila s pričakovanji, da pridobim veščino ali znanje o tem, kako se bolje znajti v situacijah, kjer je prisoten konflikt. V službi se, med drugim, ukvarjam s pritožbami, ki me izčrpavajo posebno ko vsebujejo elemente nasilne komunikacije. Hitro zapadem v pojasnjevanja, ki po moji izkušnji reševanja konfliktov, niso uspešna, kot si želim. Priložnost za ustreznejše reševanje konfliktov sem videla v mediaciji in nenasilni komunikaciji. Moja pričakovanja v zvezi z izobraževanjem so bila izpolnjena. Naučila sem se poslušati, povzemati – dati vedeti, da sem slišala pripovedovalca, se ne postavljati na stran nekoga in delovati brez krivde. Naučila sem se, da iskanje rešitve pride na koncu in ne servirano na začetku pogovora, kjer samo povečuje stres in daje občutek neslišanosti. Uspeva mi dobro in hkrati potrebujem še vaje, da bi znanje integrirala v svoje življenje. V času izobraževanja pa sem dobila tudi nepričakovano darilo. Nekje v meni, se je odprl prostor miru in tišine. V tem prostoru je casa dovolj, misli se razredčijo, nepomembna bremena odpadejo. Prostor je lep in obsežen, ko se potopim vanj postanem lahkotna. Bila sem ganjena, ko sem ga odkrila. Moje napake in nepopolnosti so v njem zasijale in postala sem ponosna na njih. Začutila sem pristno hvaležnost za mnogo svojih lastnosti in hkrati so zasijali ljudje okoli mene. Ta prostor je sedaj tu in me podpira.”